Občina Ivančna Gorica je letos, 2. marca 2019, organizirala že 26. tradicionalni pohod po
Jurčičevi poti, ki je potekal pod sloganom Beremo domače. Pot je pohodnike vodila od
Višnje Gore, do Zavrtač, na najvišjo točko pri cerkvici sv. Duha naprej mimo vasi Vrhe,
Leščevje, Oslice do Muljave. Kdor si je želel ogledati še lepot Krške doline, je na Oslici zavil po
daljši poti na Krko. Skupni cilj vseh pohodnikov je bil na Muljavi, na Jurčičevi domačiji. Med
potjo so imeli pohodniki več spremljevalnih dejavnosti, tako v knjižnem kvizu, do ogleda
verskih objektov na poti.
Ker je bil pohod na pustno soboto, je bilo med pohodniki opaziti tudi nekaj zanimivih mask,
predvsem so prišle do izraza čebelice. Te so sovpadale z minulim prvim praznovanjem
Svetovnega dneva čebel. Tako je v Višnji Gori kranjska čebela dobila svoj dom, za kar ima
zasluge Emil Rotschütz, čebelarski strokovnjak, pisec in trgovec s kranjsko čebelo, saj ja bila v
času njegovega delovanj Podsmreka središče čebelarskega dogajanja na Kranjskem.
Pohoda se je udeležil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Boštjan Noč, ki je imel na
Jurčičevi domačiji slavnostni govor. Navzočim je predstavil čebelnjak na tej domačiji in jih
podučil, da so čebelji pridelki zagotovo pripomogli k ustvarjalni dejavnosti Josipa Jurčiča.
Občina Ivančna Gorica je k sodelovanju povabila 17 društev in kar 200 prostovoljcev je
pohodnikom izkazovalo svoje gostoljubje. Tudi Čebelarsko društvo Stična se je letos že drugič
odzvalo. Iz našega društva je sodelovalo 11 čebelarjev. Priprave so se pričele že nekaj dni
pred pohodom. V petek popoldne smo Alojz Miklič, Milena Miklič in jaz pripravili in
pripeljali v Mestno hišo v Višnji Gori vse potrebno za izvedbo Medenega zajtrka. Beti Čoš je
poskrbela za nabavo in dostavo še vsega tistega, kar je bilo potrebno kupiti. Predsednik Alojz
Janežič je poskrbel za peko domačega kruha, domače maslo in jabolka z njihove kmetije. Za
med in medeni liker sta poskrbela višnjegorska čebelarja, Franc Bobnar in Alojz Miklič. Na
cilju, na Jurčičevi domačiji je naš čebelar Toni Ceglar imel prodajno stojnico, kjer so si
pohodniki lahko kupili čebelje in medene pridelke.
Na dan pohoda, prvo soboto v marcu, smo se v Mestni hiši v Višnji Gori, že malo po šesti uri
zjutraj zbrali Milena in Alojz Miklič ter Franc Pevec in jaz. Pričeli smo s pripravo mize,
kuhanjem čaja, kave in vsega kar sodi k pogostitvi. Ko je župan Dušan Strnad pripeljal svoje
goste, ki so bili tudi pohodniki, je bilo vse na mestu. Po kratkem druženju in okrepčilu ob
zajtrku so se podali na 15 km dolgo pohodno pot.
Po sedmi uri so se nam pridružili še Alojz Janežič, Alojz Peček , Dušanka Babič, Beti Čoš, Jože
Gorše in Stane Brčon. Takoj smo se razdelili v dve skupini. Polovica je rezala kruh in ga
mazala z maslom in medom. Druga skupina je pripravljene pladnje odnašala in postregla
navzoče pohodnike. Do 9. ure je na cilj prišlo največje število pohodnikov, tako smo morali
biti v tem času zelo hitri in delovni. Vsaka pomoč nam je prišla prav, zato smo bili pomoči
Tatjane in Maje z občine zelo veseli.
Ko je večina pohodnikov odšla, nam je zmanjkalo medu in kruha, zato smo pospravili za seboj
in odpeljali posodo nazaj ali domov, kamor je pač sodila. Lažje bi nam bilo, ko bi potrebno
posodo imeli v kuhinji Mestne hiše.
Zadovoljni smo bili nad odličnimi odzivi pohodnikov, zavedali smo se da je delček našega
dela pripomoglo k organizaciji pohoda, pozornosti in dobremu počutju udeležencev.